1. EIP POMOP: Pomoč opraševalcem v intenzivni kmetijski krajni za podporo biodiverziteti

Oznaka: 33133-4/2021/6

Trajanje: 18. 5. 2022 – 18. 5. 2025

Spletna stran projekta: https://www.nib.si/projektinib?view=project&id=427

Projekt prispeva k razvoju in uporabi rešitev oziroma praks, ki bodo izboljšale razmere za opraševalce in biotsko raznovrstnost v kmetijski krajini. Intenzivno kmetijstvo je eden glavnih razlogov za upadanje populacij in pestrosti opraševalcev ter upad biotske raznovrstnosti. Z uporabo strniščnih dosevkov in talnih gnezdilnic bomo izboljšali prehranske razmere in možnosti za gnezdenje za opraševalce. Uporaba mešanih strniščnih dosevkov bo prispevala tudi k varovanju talne in ostale favne (ki je pomembna za kroženje snovi in rodovitnost tal) in preprečuje spiranje hranil. Učinek rešitev na biotsko raznovrstnost je tako mnogoter, neposreden in posreden. Rešitve bodo koristne tudi za kmetijstvo, saj bodo prispevale k varovanju številnih ekosistemskih storitev.

Glavni cilji projekta so: (1) Izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev in biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. (2) Vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev in biotske raznovrstnosti na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih. (3) Izboljšati razmere za divje opraševalce v kmetijstvu in s tem pripevati k varovanju biotske raznovrstnosti. (4) Povečati zanesljivost in kakovost opraševanja in drugih ekosistemskih storitev.

Pričakovani rezultati: (1) Uporaba strniščnih dosevkov za izboljšanje prehranskih razmer za opraševalce. (2) Uporaba talnih gnezdišč za čebele samotarke za povečanje njihovih populacij v kmetijski krajini. (3) Uporaba dodatnih možnosti za izboljšanje življenjskih razmer za opraševalce in varovanje biotske raznovrstnosti. (4) Priročnik, izobraževalni video, usposabljanje, predavanja, strokovni posvet,…

Financer

Projekt se financira iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (v celoti iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja). Višina odobrenih sredstev znaša 249.080,44 €.

Projekt poteka v okviru ukrepa Sodelovanje Programa razvoja podeželja 2014-2020, Podukrep 16.5. – Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Tip projekta: Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP).

Partnerstvo

Za vsebino je odgovoren Nacionalni inštitut za biologijo. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

  1. EIP – Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom »Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda« se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa M16.5 podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Namen in cilji projekta:

Projekt »Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda« je usmerjen v oblikovanje predlogov za vzpostavitev bolj trajnostno usmerjenih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda, s čimer bo projekt prispeval k varovanju površinskih in podzemnih voda, skrbi za bolj kakovostno vodo v površinskih vodah in vodonosnikih ter k ohranjanju biotske pestrosti tako v površinskih in podzemnih vodah kot tudi v priobalnem pasu. V ta namen bo oblikovan niz ukrepov, in sicer:

  1. ukrepi v smeri zadrževanja in upočasnjevanja odtoka vode iz kmetijskih površin, kar lahko naredimo z izboljšanjem strukture tal. S tem namenom bomo podali predloge za ustrezen izbor in vrstenje kmetijskih rastlin ter izvedli setev ustreznih mešanic rastlin namenjenih zelenemu gnojenju, pokritosti tal oz. ozelenitvi njivskih površin in povečanju deleža humusa v tleh na priobalnih zemljiščih;
  2. vzdrževanje/obnova/razširitev/obogatitev vegetacijskih pasov (pasov v mešani sestavi dreves, grmičevja in zelenih rastlin) v priobalnem pasu površinskih voda in renaturacija melioracijskih jarkov na kmetijsko intenzivnih območjih;
  3. predlogi kmetijskih oz. poljedelskih kultur, ki jih je možno sejati v priobalnem pasu, ob upoštevanju prepovedi gnojenja in uporabe FFS, tako da bomo ohranili obdelanost in njivsko rabo v priobalnem pasu;
  4. predlogi načinov za preusmeritev rabe tal v priobalnih pasovih iz kmetijsko intenzivnejših (njive, trajni nasadi, ipd.) v kmetijsko manj intenzivne (travniki, ekstenzivni travniški sadovnjaki ipd.) – eden izmed načinov je zagotovo preurejanje kmetijskih zemljišč v okviru komasacij kmetijskih zemljišč;
  5. nudenje pomoči pri preusmeritvi kmetijskih gospodarstev v bolj trajnostne kmetijske prakse s čimer se bo dodatno izboljšala struktura tal in zmanjšal vnos onesnažil na kmetijske površine, ki se nahajajo v priobalnem pasu površinskih voda.

EIP projekt z naslovom »Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda« je usmerjen v oblikovanje predlogov za vzpostavitev bolj trajnostno usmerjenih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda za zagotavljanje ustrezne kakovosti vode v vodotokih in posledično vodonosnikih, kar bomo dosegli z nizom ukrepov, ki se bodo nanašali na prilagoditev načinov obdelave in rabe kmetijskih zemljišč in vzdrževanje/obnova/razširitev/obogatitev obstoječih vegetacijskih pasov v priobalnem pasu površinskih voda in ob melioracijskih jarkih ter renaturacijo melioracijskih jarkov. Hkrati želimo kmetom z optimizacijo in usmerjanjem kmetovanja na priobalnih zemljiščih zmanjšati ekonomske izgube, ki jih utrpijo zaradi omejitev pri gospodarjenju na priobalnih zemljiščih. S tem namenom bomo izvedli tudi analizo vpliva naklona, poplavnih območij in dejanske rabe na GERK-ih kmetijskih gospodarstev vključenih v projekt, ki mejijo na površinske vode, na sposobnost preprečevanja odtoka vod obremenjenih z gnojili in FFS v površinske vode. Na osnovi modeliranja teh vplivov se bo določila optimalna detajlnejša tlorisna širina priobalnega pasu, na katerih je potrebno izvajati zaščitne ukrepe za varstvo voda. Na osnovi izkušenj iz projekta in dobrih praks se bodo oblikovala tudi priporočila, kako ukrepe za varstvo vodnih zemljišč vključiti v postopke komasacij kmetijskih zemljišč. Na tak način lahko namreč aktivno usmerjamo rabo v priobalnih zemljiščih v okoljsko sprejemljivejše oblike. Z EIP projektom želimo poiskati rešitve za gospodarjenje s kmetijskimi površinami v priobalnem pasu, ki bodo ugodne za kmete, pri čemer pa ne želimo zapostaviti vodovarstvenega, naravovarstvenega in okoljevarstvenega vidika oz. pomena teh zemljišč.

Opis projektnih aktivnosti:

Ogled dobrih kmetijskih praks varovanja voda v Avstriji. V sklopu projekta bomo oblikovali niz ukrepov za trajnostne kmetijske prakse na priobalnih pasovih površinskih voda za zagotavljanje dobre kakovosti vode v vodotokih in posledično vodonosnikih, kar bomo dosegli s prilagojenim načinom obdelave zemljišč in z vzdrževanjem in obnovo vegetacijskih pasov ob vodotokih ter melioracijskih jarkih. Izvedli bomo tudi analizo vpliva naklona, poplavnih območij in dejanske rabe GERK-ov ob površinskih vodah, z namenom določitve optimalne detajlnejše širine priobalnega pasu, na katerem je potrebno izvajati zaščitne ukrepe za varstvo voda. Na osnovi dognanj projekta se bodo oblikovala priporočila kako ukrepe za varstvo vodnih zemljišč vključiti tudi v postopke komasacij kmetijskih zemljišč. Poudarek bo na ozaveščanju o pomenu trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih pasovih površinskih voda, zato bomo pripravili priročnik (ter brošuro), na to temo pa bodo izvedena tudi usposabljanja v obliki panožnega krožka, demonstracij, predavanj ter objavljeni rezultati projekta v različnih medijih. Ugotovitve projekta bodo v pomoč kmetom pri načrtovanju kmetovanja in načrtovalcem pri urejanju kmetijskega prostora ob vodotokih.
 

Pričakovani ključni rezultati projekta:
  • analiza vpliva različnih dejanskih rab v priobalnem pasu površinskih voda na kakovost vode v vodotokih,
  • analiza vpliva naklona kmetijskih površin, ki so nagnjena k površinskim vodam, na neposreden površinski odtok obremenjenih vod iz kmetijskih površin v površinske vode,
  • analiza učinkovitosti zadrževalne sposobnosti 15 m priobalnega pasu na vodah 1. reda nasproti 5 m priobalnemu pasu na vodah 2. reda, kjer je kmetijskim gospodarstvom prepovedana uporaba gnojil in FFS,
  • izvedba prenosa znanja o načinih vzdrževanja/obnove/razširitve/obogatitve vegetacijskih pasov na priobalnih zemljiščih površinskih voda,
  • izvedba prenosa znanja o načinih vzdrževanja/obnove/razširitve/obogatitve vrstne pestrosti v melioracijskih jarkih,
  • izvedba prenosa znanja o možnih trajnostnih kmetijskih praksah v priobalnem pasu površinskih voda, ki imajo pozitivne učinke tako za kakovost vode kot tudi biotsko raznovrstnost,
  • praktična priporočila za vzdrževanje/obnovo/razširitev/obogatitev obstoječih vegetacijskih pasov na priobalnih zemljiščih površinskih voda in melioracijskih jarkih,
  • praktična priporočila za renaturacijo melioracijskih jarkov na kmetijsko intenzivnih območjih,
  • praktična priporočila o možnih trajnostnih kmetijskih praksah v priobalnem pasu površinskih voda, ki imajo pozitivne učinke tako za kakovost vode kot tudi biotsko raznovrstnost,
  • izdelava vzorčnega modela vpliva naklona, poplavnih območij in dejanske rabe na izbranih območjih, na določitev optimalne detajlnejše tlorisne širine priobalnega pasu za izvajanje zaščitnih ukrepov za varstvo voda,
  • praktična priporočila, kako ukrepe za varstvo vodnih zemljišč vključiti tudi v postopke komasacij kmetijskih zemljišč,
  • večja ozaveščenost kmetov in lastnikov zemljišč o pomembnosti ustreznega upravljanja s priobalnimi zemljišči. Znanje in izkušnje pridobljene v projektu bodo v pomoč kmetom pri načrtovanju kmetovanja v priobalnem pasu površinskih voda.

Koordinator – vodilni partner projekta:  Geodetski zavod Celje, d.o.o. (raziskovalna organizacija) spletna stran GZC, d.o.o.

Partnerji pri projektu:
– Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (izobraževalna organizacija) spletna stran FKBV
– KGZS, Kmetijsko Gozdarski Zavod Celje (svetovalna organizacija) spletna stran KGZS-Zavod Celje
– Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. (svetovalna organizacija iz področja voda) Spletna stran VGB
– Senica Martin (kmetijsko gospodarstvo)
– Arbiter Bogomir (kmetijsko gospodarstvo)
– Šlander Stefan (kmetijsko gospodarstvo)
– Terglav Mitja (kmetijsko gospodarstvo)
– Drev Viktor (kmetijsko gospodarstvo)
– Šolski center Šentjur (kmetijsko gospodarstvo) Spletna stran ŠCŠ
– CEVEZ vezava diplomskih in ostalih nalog Kristijan Bogataj s.p. spletna stran CEVEZ

Trajanje projektnih aktivnosti: 2022 – 2025 (36 mesecev).

Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja (5. JR za podukrep 16.5). Vrednost sofinanciranja znaša 237.541,34 EUR.

Aktualne spletne povezave:
• Evropska komisija (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja)
• Program razvoja podeželja (PRP) 2014–2020
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

  1. EIP – Trajnostno varstvo rastlin z uvajanjem UV osvetljevanja

Angleški naslov: UV light for Sustainable Plants Protection  

Akronim projekta: UV4PLANTS

Predstavitev projekta:

V zadnjem obdobju se v kmetijstvu poleg gospodarnosti v ospredje vse bolj postavlja pridelava varne hrane in prizadevanja za zmanjšanje vpliva fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na zdravje ljudi in okolja. Varstvo rastlin pred številnimi škodljivimi organizmi temelji na uporabi FFS. Uporabljajo se na skoraj vseh področjih kmetijske pridelave in omogočajo izboljšanje kakovosti pridelka. FFS pa imajo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi, zato so trendi usmerjeni v zmanjševanje rabe FFS in razvoj nekemičnih, organskih, trajnostnih načinov varstva rastlin.

V okviru projekta bomo uvajali nov pristop preprečevanja bolezni rastlin, ki ga v slovenskem kmetijstvu še nismo zasledili – osvetljevanje rastlin z UV svetlobo.

S tem bomo zmanjšali porabo FFS v kmetijstvu in posledično zmanjšali negativen vpliv kmetijstva na okolje in zdravje ljudi.

Cilji in načrtovani rezultati:

Glavni cilj projekta je uvajanje UV osvetljevanja rastlin v slovensko kmetijstvo z namenom zagotavljanja trajnostnega varstva rastlin, prenos znanja v prakso ter razširjanje rezultatov. S tem želimo zmanjšati porabo FFS v kmetijstvu in posledično zmanjšati negativen vpliv kmetijstva na okolje in zdravje ljudi. Z uvajanjem nekemične zaščite kmetijskih rastlin bomo izboljšali varnost in kakovost kmetijskih pridelkov. Prav tako je cilj projekta z učinkovitim trajnostnim varstvom rastlin zmanjšati izgube v kmetijski pridelavi in povečali donosnost kmetijske pridelave.

Pričakovani ključni rezultati:
  • Poglobljen pregled stanja tehnike na področju UV osvetljevanja rastlin.
  • Poročilo z rezultati laboratorijske diagnostike glede vpliva različnih valovnih dolžin UV svetlobe na rastlinske patogene.
  • Razvit in izdelan prototip naprave za izvajanje traktorskega UV osvetljevanja rastlin.
  • Izveden praktični preizkus z uporabo razvite rešitve na petih kmetijskih gospodarstvih.
  • Izvedena analiza rezultatov praktičnih preizkusov s strokovnimi zaključki.
  • Strokovni članek na temo trajnostnega varstva rastlin z uporabo UV osvetljevanja, ki bo predstavljen na konferenci ali objavljen v reviji.
  • Tiskan priročnik s predstavitvijo rezultatov izvajanja praktičnih preizkusov in praktična priporočila za uporabo tehnologije v kmetijstvu.
  • Prenos znanja v prakso z izvedenimi predavanji in delavnicami.
  • Demonstracija izvajanja praktičnega preizkusa.
  • Realizacija treh ekskurzij za dijake.
Aktivnosti:

Projekt je razdeljen na šest delovnih paketov (DP). Prvi delovni paket (DP1) predstavlja upravljanje in usklajevanje projekta po matrični projektni organizaciji. V DP2 bomo opravili poglobljeno študijo strokovne literature z namenom, da rezultate preteklih raziskav na tem področju prenesemo v kmetijsko prakso. Z laboratorijsko diagnostiko bomo analizirali učinkovitost UV-A, UV-B in UV-C svetlobe za zatiranje rastlinskih patogenov (virusi, bakterije in glive) na izbranih kmetijskih kulturah v okviru tretjega delovnega paketa (DP3). Rezultati in ugotovitve iz DP3 bodo predstavljali vhod v četrti delovni paket (DP4). V tem delovnem paketu bomo razvili in izdelali prototip naprave, ki bo primerna za traktorsko UV osvetljevanje ter prototip stacionarne naprave za izvajanje nočnega kontinuiranega osvetljevanja.

V okviru DP5 bomo razvite rešitve testirali z izvajanjem praktičnega preizkusa na petih kmetijah, ki bodo beležile rezultate in ugotavljale uspešnost spopadanja z boleznimi na različnih rastlinah. V okviru praktičnega preizkusa bomo predlagano metodo varstva rastlin testirali na krompirju, hmelju, jablanah, konoplji in hruškah. Praktični preizkus bomo izvajali na način, da bomo površino vključeno v izvajanje praktičnega preizkusa razdelili na dva dela, in sicer referenčno površino ter površino, ki jo osvetljujemo z UV svetlobo ter rezultate med seboj primerjali.  Na podlagi pridobljenih ugotovitev in novega znanja bomo skozi celoten projekt v okviru DP6 informirali kmete in širšo javnost ter nagovarjali k uporabi trajnostnega pristopa k varstvu rastlin, posredno pa tudi varstvu narave in ljudi.

Člani partnerstva:

– SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p. (www.slokva.si)

– Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo (https://www.fs.um.si)

– Kmetija Brili Nika

– OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD (https://www.orz.si)

– INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE (http://www.ihps.si/)

– ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR (https://sc-s.si)

– CERDONIS, časopisno založniška družba d. o. o. (https://www.cerdonis.si/)

– Kmetija Klemenc Žiga

– Kmetija Radej Blaž (https://www.facebook.com/Kmetijaradej)

– Kmetija Štumfl Prevorčič Urška

– Kmetija Šerbec Mitja

Trajanje projekta: Od 18. 5. 2022 do 19. 5. 2025

Vrednost projekta: 278.084,76 eur

Financerji projekta: 89,90 % upravičenih stroškov projekta krije Program razvoja podeželja 2014 – 2020 (80 % Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % Republika Slovenija), 10,21 % je lastni vložek partnerjev.

  1. EIP –  DiAgTech4Climate – Soočanje s podnebnimi spremembami v kmetijstvu ob podpori digitalnih tehnologij

Angleški naslov: DiAgTech4Climate – Confronting climate changes in support of digital technologies

Akronim projekta: DiAgTech4Climate

Predstavitev projekta:

Prihodnosti kmetijskih gospodarstev bo brez dvoma vsebovalo digitalizacijo, vpeljavo senzorskih tehnologij in izvajanje ukrepov na podlagi oddaljenega zaznavanja. S projektnim predlogom predlagamo približevanje in uporabo digitalnih tehnologij na malih in srednje velikih kmetijskih organizacijah. Uporaba dostopnih digitalnih tehnologij lahko občutno izboljša delovanje kmetij in prispeva k ohranjanju okolja. Predlagamo uporabo satelitskih posnetkov in senzorskih omrežij za namen spremljanja stanja kmetijskih površin s katerimi lahko kmetje sprejemajo akcije ter optimirajo stroške in hkrati pripomorejo k ohranjanju okolja. V primeru predvidljivih posledic, kot je primer pozebe, želimo z dostopno tehnologijo in senzorskimi sistemi ukrepati.

Cilji in namen projekta:

Cilji projekta je pregled obstoječih storitev/ponudnikov in njihovo uporabnost platform, ki vključujejo satelitske in vremenske podatke ter analizo uporabnosti podatkov za kmete. Poleg tega bomo preučili možnosti nadgradenj z naprednimi geoprostorskimi analizami, ki vključujejo zgodnje opozarjanje na pomanjkanje hranil in optimizacijo (kaj), čas (kdaj), umestitev (kje) in količina (koliko) gnojila. S pomočjo metod strojnega učenje, digitalnih dvojčkov, umetne inteligence bomo poskušali lokalizirati vnose, določiti ustrezne in pravočasne odločitve upravljanja, ter določiti delovna opravila ob ustreznem času. Vse te tehnologije pa posredno ponujajo tudi možnost nadgradnje običajnih načinov kmetovanja v smislu ohranjanja narave, zaščite vodovarstvenih in zavarovanih območij in drugo.

Poleg tega bomo za prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu opravili pregled obstoječih praks in tehnologij za ogrevanje in spremljanje stanja s pomočjo senzorskih sistemov, analizirali dovajanje toplote v nasad, analizirali ustrezne razporeditve tehnologije in preučili možnosti tehnologij za avtomatski vklopa/izklopa sistemov ob padcu temperature na kritično vrednost. Zbrane rezultate bomo ovrednotili, jih v obliki prostega dostopa preko spletnih strani ponudili širši javnosti ter ob podpori strokovnega osebja iz področja novih tehnologij prenesli v kmetijstvu.

Poleg izvajanja praktičnih operacij tega projekta smo si zadali spremljanje odzivov in rezultatov kmetov na podlagi njihovih dejanskih potreb ter beleženj. Kmetom želimo približati uporabo satelitskih posnetkov, podatkov in platform ter predstaviti načine soočenja s podnebnimi spremembami oziroma pozebo.

Namen projekta je preučitev vloge novih tehnologij oziroma digitalizacije k prispevanju k bolj vključujočim in trajnostnim prehranskim sistemom. Poleg tega želimo iz praktičnega vidika dokazati, da upravljanje s satelitskimi podatki in senzorskimi sistemi skupaj z umetno inteligenco, močno vpliva na trajnost kmetijstva in da lahko pripomoremo k soočanju z okoljskimi izzivi v pridelavi hrane.

Naš namen je zavzemanje in stremenje k izvajanju ustreznih pristopov, k efektivnemu povezovanju, ustreznemu odzivanju glede na potrebe, usposabljanju in prenosu tehnoloških ter strokovnih relevantnih znanj, ki bodo pripomogla k učinkovitejšemu razvoju na ravni posameznikov, kmetij in na splošno k trajnostnemu razvoju. Izvedeni pristopi bodo poleg fokusa na optimizacijo in povečevanje učinkovitosti osredotočeni k razvoju rešitev, ki so namenjeni zmanjševanju negativnih vplivov.

Pričakovani ključni rezultati:
  • Pregled stanja tehnike na področju digitalnih dvojčkov v kmetijstvu.
  • Pregled stanja tehnike na področju uporabe satelitskih posnetkov v kmetijstvu.
  • Pregled stanja tehnike na področju izvajanja ukrepov za preprečevanje pozebe v kmetijstvu.
  • Vpogled v dejansko stanje s pomočjo anketnih vprašalnikov.
  • Analiza dejanskega problema.
  • Odkritje in približanje najustreznejših tehnologij kmete glede prilagoditve na podnebne spremembe.
  • Uporabna praktična priporočila za soočenje s spomladansko pozebo s pomočjo naprednih tehnologij.
  • Prenos znanja svetovalcem, učiteljem, študentom, vladnim in nevladnim ustanovam.
  • Vrednotenje rezultatov.
  • Odkritje najustreznejših tehnologij za kmete glede prilagoditve na podnebne spremembe.
  • Uporabna praktična priporočila za napredne geoprostorske analize.
  • Testirane in uvedene digitalne tehnologije za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu.
  • Izvedenih 5 praktičnih preizkusov v okviru katerih bomo razvite rešitve uvajali v kmetijsko prakso.
  • Demonstracija pridobljenega znanja za kmetijska gospodarstva.
  • Razširitev obstoječega znanja za soočenje in blaženje podnebnih sprememb.
  • Izvedena predavanja in usposabljanja.
Člani partnerstva:
  • SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p. (www.slokva.si)
  • Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (http://www.fkbv.um.si/)
  • AMPS Peter Lepej s. p.
  • Okoljsko raziskovalni zavod (https://www.orz.si/)
  • Šolski center Šentjur (https://sc-s.si//)
  • Sadjarstvo SLOM, d. o. o
  • Kmetija Špec
  • Kmetija Zobec
  • Kmetija Klančnik
  • Kmetija Rajh

Trajanje projekta: Od 18. 5. 2022 do 19. 5. 2025

Vrednost projekta: 280.567,66 eur

Financerji projekta: 89,90 % upravičenih stroškov projekta krije Program razvoja podeželja 2014 – 2020 (80 % Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % Republika Slovenija), 10,21 % je lastni vložek partnerjev.

  1. EIP – Z naprednimi digitalnimi tehnologijami do kakovostne hrane

Akronim projekta: FRESH@FOOD

Predstavitev projekta:

Odpadna hrana je danes eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in predelava živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. Poleg vpliva na okolje ima odpadna hrana tudi finančne in etične posledice. Hrana se zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: pri pridelovalcih na kmetijah, pri transportu, v obdelavi, proizvodnji in skladiščenju, v trgovinah, restavracijah, javnem sektorju in v gospodinjstvih.

V okviru EIP projekta bomo razvijali in uvajali napredne rešitve, ki bodo imele učinek na zmanjšanje izgub in količin zavržene hrane pri pridelovalcih na kmetijah. Natančneje bomo razvijali in uvajali rešitve za podaljšanje obstojnosti in svežine sadja ter zelenjave brez uporabe kemičnih sredstev, s tem bomo zmanjšali porabo fungicidov v kmetijstvu in posledično zmanjšali negativen vpliv kmetijstva na okolje in zdravje ljudi. Poleg razvoja novih rešitev bomo izvajali praktične preizkuse na kmetijskih gospodarstvih, opravljali prenos znanja v prakso ter razširjali rezultate projekta.

Člani partnerstva:

  • SLOKVA, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p. (vodilni partner)
  • Interkorn semenarstvo in obnovljivi viri d. o. o. (https://www.interkorn.si/)
  • OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD (https://www.orz.si)
  • INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE (http://www.ihps.si/
  • Kmetija Radej
  • Kmetija Brili
  • Polavon, Polonca Rahmanović s. p.
  • Šolski center Šentjur (www.sc-s.si)
  • Kmetija Čevnik
  • Kmetija Klančnik
  • Pribinovina proizvodno in storitveno podjetje d.o.o. (www.pribinovina.si)

 

Trajanje projekta:  od 12.5.2023 do 11.5.2025

Celotna vrednost projekta: 400.790,10 eur

Sofinancirana vrednost: 240.000,00 eur

Financerji projekta:  Program razvoja podeželja 2014 – 2020 (80 % Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % Republika Slovenija), lastni vložek partnerjev.

 

  1.  EIP – Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme

 

Projekt EIP (Evropsko inovativno partnerstvo) z naslovom Optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz programa razvoja podeželja, podukrep 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij iz PRP 2014- 2020.

 

Tematika projekta  Optimizacija porabe energije na kmetijskem gospodarstvu;

Reja govedi je dejavnost, ki je s stališča rabe energije zelo potratna. Najbolj potratni pa je tisti del energije, ki na koncu ne privede do prireje mleka ali mesa. Da bi bilo čim manj neupravičeno porabljene energije, je potrebno optimizirati krmni obrok, izločiti gene, ki omejujejo potencial prireje mleka in mesa, ter vključiti gene v odbiro, ki spodbujajo izkoristek krme in zniževanje porabe energije.

 

Namen in cilji projekta

Optimizacija rabe energije bomo izvajali z dvema različnima pristopoma:

  • obravnava virov energije in oblikovanje navodil za prihranek
  • optimizacija krmnih obrokov
  • genotipizacija in vključevanje genov, ki znižujejo porabo energije na enoto produkta, v odbiro plemenskih živali
  • pregled možnosti za povečanje izkoristka mleka in mesa v procesu predelave v kvantitativnem in kvalitativnem smislu (dodani vrednosti)

Izvedba projekta bo potekala z izdelavo načrta, pregledom genov, ki vplivajo na povečanje oz, zmanjšanje rabe energije, sledila bo izvedba osemenjevanja glede na optimizirano rabo energije na partnerskih in drugih kmetijah. Rojeni plemenski podmladek bo genotipiziran, izločene bodo živali z nezaželenimi geni in dednimi napakami, potencialni plemenski podmladek bo vključen v lastni remont. Najboljše prvesnice bodo vključene v reprodukcijo in nadaljnje testiranje prireje mleka in s tem omogočale širitev rezultatov projekta na nivoju partnerske kmetije in izven. Spremenjena bodo navodila za odbiro bikov za osemenjevalni center – v navodila se bo vključilo priporočila za optimizacijo rabe energije preko večje prireje ali manjše porabe energije ob enaki prireji. S trženjem semena osemenjevalnih centrov se bodo novosti prenašale v hleve z rjavo pasmo goveda. Živali, ki bodo imele kakovostnejši genetski potencial, se bo preverilo tudi pri kakovosti mesa. V zaključku projekta je predvidena širitev rezultatov projekta. Če ne bo omejitev pri združevanju živali, o izvedena tudi razstava govedi.

 

 

Pričakovane spremembe:

  • vključitev rezultatov genotipizacije v kriterije odbire plemenjakov glede na gene, ki vplivajo na optimizacijo rabe energije
  • izdelan seznam genov, ki vplivajo na optimalnejšo rabo energije (večji prirast, izkoristek krme, genetske napake, …) in lokacije na rezultatih genotipizacije
  • oblikovanje protokola za odbiro plemenjakov, ki vključuje tudi podatke o genih, ki vplivajo na optimizacijo rabe energije,
  • znižanje porabe energije na enoto prireje z urejanjem krmnih obrokov in drugih opravil na kmetiji
  • oblikovana priporočila za optimalno rabo energije
  • odkupljena dva bika na osemenjevalni center, odbrana po novem protokolu
  • Zniževanje deleža genov, ki povečujejo rabo energije (genetske napake)
  • Povečevanje deleža genov, ki znižujejo rabo energije (lastnosti rastnosti, plodnosti)
  • Ugotavljanje vsebnosti maščobnih kislin ob optimizaciji rabe energije in možnosti sledljivosti na osnovi stabilnih izotopov lahkih elementov
  • Razstava govedi rjave pasme

 

Koordinator projekta (vodilni partner):

Kmetijsko gozdarska zornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana

Vodja projekta: Matija Rigler

 

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

 

Povezave: 
Program razvoja podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

 

Projektni partnerji

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje

Inštitut Jožef Stefan

Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije

GRM Novo mesto, Center biotehnike in turizma

Šolski center Šentjur

Kmetije: Modic, Arlič, Strgar, Zgonec, Žnideršič