Zgodovina šolskega posestva
Šolsko posestvo Šolskega centra Šentjur se ponaša s svojo bogato zgodovino obstoja. Za začetek delovanja šole leta 1910 in seveda za potrebe kmetijskega izobraževanja so bile od okoliških kmetov kupljene različne površine (travniki, sadovnjaki, gozd, njive, vinogradi…), ki so se skozi leta še dokupile in povečevale do skupne velikosti 144 ha (skupaj z gozdovi) v letu 1935. Žal je bilo posestvo med drugo svetovno vojno popolnoma opustošeno, nakar je še sledil odvzem večjega dela šolskega posestva oziroma kmetijskih površin v začetku 60.ih letih prejšnjega stoletja in dano Kmetijskemu kombinatu Šentjur (nato Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov). Skozi leta so se preostale obstoječe šolske površine obdelovale, vseskozi pa so potekala prizadevanja za vrnitev odvzetega posestva šoli. To nam je uspelo leta 2011, ko smo s sklepom Vlade dobili v dokončno upravljanje skupno okoli 62 ha. Po elaboratu oblikovanja šolskih posestev namerava šola v prihodnosti dobiti še okoli 89 ha kmetijskih in gozdarskih zemljišč zato, da bomo skupaj dosegli 153,8 ha vseh površin (obdelovalnih in tudi neobdelovalnih- ceste, dvorišča, stavbe..).
Stara razglednica posestva (Vir fotografije: Slovenski etnografski muzej).
Posestvo danes
Danes se šolsko posestvo ponaša s svojo pestrostjo in raznolikostjo različnih dejavnosti na njegovih deloviščih, ki služijo svojemu osnovnemu namenu – vzgoji in izobraževanju. So pa v svojem proizvodnem namenu organizirane tako, da se predvsem s praktičnim usposabljanjem in izobraževanjem na njih skupaj z uporabo sodobne tehnologije uresničuje pridobivanje veliko strokovnih znanj iz različnih biotehničnih področij – kmetijstvo – integrirano in ekološko, živilstvo, veterina, naravovarstvo, vrtnarstvo, delo s kmetijsko mehanizacijo, turizem na kmetiji, trženje in prodaja pridelkov in storitev ter še mnogo drugih.
Danes šolsko posestvo Šolskega centra Šentjur obsega kmetijske površine v bližnji okolici šole kakor tudi v krajih, ki se nahajajo v neposredni bližini Šentjurja (Grobelno, Planina, Šentvid pri Grobelnem, Šentvid pri Planini..).
S sklepom vlade smo pridobili 62 ha površin v upravljanje, vendar zaradi predhodnih zakupnih pogodb šola ni smela obdelovati večina parcel do izteka pogodb. Površine so se postopoma sproščale tako, da smo 2020 obdelovali skupaj okoli 10,29 ha obdelovalnih površin, od tega je 0,63 ha vinograda, 0,37 ha sadovnjaka (hruške in jablane), 0,75 ha ekstenzivni travniški sadovnjak, 6,13 ha njiv, 2,24 ha travnikov, 0,03 ha jagodičja ter 0,14 ha vrtnarskih površin vključno z rastlinjaki in plastenjaki in gozdov 2,54 ha.
Z letom 2021 smo še začeli obdelovati cca 50 ha površin, še vedno pa ostaja v predhodni zakupni pogodbi površine k.o. Rifnik, kjer so lešniki.
Na posestvu poleg praktičnega usposabljanja in izobraževanja za naše dijake in študente izvajamo razvojno-raziskovalno dejavnost, hkrati pa predstavlja demonstracijsko središče šole.
Sprehod po šolskem posestvu
ŠOLSKA VRTNARIJA
Za potrebe vrtnarske proizvodnje imamo šolsko vrtnarijo, kjer so postavljeni 3 rastlinjaki in 3 plastenjaki. V plastenjakih (skupaj 5 ar) pridelujemo različne solate, korenovke in plodovke, katere porabimo za pripravo obrokov v šolski kuhinji. V rastlinjakih (skupaj 5 ar) vzgajamo in nato tržimo končnim kupcem vse vrste balkonskega cvetja, enoletnic, dvoletnic, dišavnic, trajnic, zelišč in zelenjadnic (sadike raznih solat, plodovk, kapusnic). S prodajo sadik zelenjave ter lončnic pričnemo že zgodaj v aprilu ter prodajamo vse do pozne jeseni, ko se lotimo prodaje nagrobnih aranžmajev, adventih venčkov in prazničnih dekoracij.
Pobiramo tudi pridelke jagodičevja (skupaj 3 ar), katerega s pridom porabimo za sladice v šolski kuhinji in za pripravo peciva v učni kuhinji.
Ponujamo ter izvajamo zasaditve okolice šole ter okrasnih (obcestnih) gredic v Šentjurju ter okoliških krajih…
Skozi vso leto poteka na vrtnariji praktični pouk dijakov in študentov, kjer pod strokovnim vodstvom mentorjev, profesorjev inženirjev agronomov, skrbijo za primerno pripravo rastne podlage ter zdravo in uspešno rast rastlin, kar kasneje privede do kakovostnega izdelka.
UČNI HLEV ZA REJO MLADE ŽIVINE
Šolski center Šentjur si je več let prizadeval za ponovno vzpostavitev učnega hleva v objektu starega govedorejskega hleva. Tako smo v novembru 2020 v sodelovanju z Zvezo društev rejcev govedi listaste pasme Slovenije, po več letih ponovno nastanili 10 plemenskih teličk. Glede na to, da imamo še nekaj prostora, bomo v bodoče še večali število govedi, tudi drugih pasem.
Z novembrom 2022 smo vhlevili nove teličke pasme Limuzin. Telice so vhlevljene v 2 boksa v katerem je prosta reja na globok nastilj.
Dolgoletna želja je v prihodnosti postaviti tudi novi učni hlev za krave molznice. Namen reje živali je, da se praksa kmetijskega tehnika in veterinarskega tehnika lahko izvaja v domačem okolju, prav tako pa se izkoriščajo kmetijske površine za prehrano živalim. Ob enem se zaokroži celoten proces samooskrbe od pridelave do predelave skozi vse programe, ki jih izobražujemo na Srednji poklicni in strokovni šoli ter na Višji strokovni šoli. Od septembra 2019 imamo registrirano rejo drobnice. Na šolskem ekološkem travniškem sadovnjaku imamo v ta namen ograjen pašnik za ovce in koze. Imamo različne pasme. Čez leto so na pašniku, pozimi pa so nastanjene v hlevu.
NJIVE IN TRAVNIKI
Na površinah šolskih njiv skrbimo za samooskrbo. Tako na naših poljih pridelujemo pšenico, krompir, ajdo, piro ter koruzo. Žita dajemo v mlin, da nam zmeljejo v različne moke in zdrobe. Večino pridelka porabljamo v šolski kuhinji, ostalo pa za oskrbovanje okoliških vrtcev, osnovnih šol ter domov za lokalne prebivalce. Za semenski material v sodelovanje povabimo različna podjetja, ki nam priskrbijo del materiala, preostalo pa dokupimo v raznih semenarnah. Skrbimo za lastno pridelavo krme za naše živali.
VINOGRADNIŠTVO
Šolski center Šentjur ima 16 arov vinograda, ki leži na pobočju vzhodne strani šole ter 47 arov v Šentvidu pri Grobelnem. Zasajene imamo več različnih sort, in sicer: Sauvignon, Sivi Pinot, Chardonay, Kerner, Laški Rizling, Modra Frankinja, Muškat Ottonel, Renski Rizling, Rumeni Muškat, Šipon, Traminec, Zeleni Silvanec in Žametovka vertikalne izvedbe. Na novo bomo zasadili sorto Solaris, vse skupaj šteje 2829 trt. Pridelava poteka po smernicah dobre prakse. Vsa zelena dela se izvajajo ročno. Prav tako izvajamo strojno mulčenje in zaščito s FFS. V vinogradu pri šoli je postavljena protitočna zaščitna mreža.
Dijaki sodelujejo pri vseh delih v vinogradu, od zimskega reza in vse do zgodnje jeseni, ko je na vrsti trgatev. Po zaključku vseh del v vinogradu pa še praktični pouk poteka v vinski kleti, ko vso grozdje iz vinogradov dijaki pod nadzorom mentorja, inženirja agronoma, predelajo v vino. Tako vsako leto pridelamo svojo vino, ki smo ga poimenovali Šolska kapljica, in sicer Sauvignon, belo Zvrst in Sauvignon. Vsako leto povprečno pridelamo 700 l vina. Kakovost šolskih vin se preverja na državnih in mednarodnih ocenjevanjih. Vsako leto kakovost šolskih vin preveri pooblaščena strokovna inštitucija, za naše področje je to Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Na osnovi kemijske in senzorične analize se vina razvrstijo v ustrezni kakovostni razred. Vina, pridelana na Šolskem centru Šentjur so v odvisnosti od letnika razvrščena v razred kakovostno in razred vrhunsko vino ZGP- zaščiteno geografsko poreklo. Sauvignon in Sivi pinot, letnik 2019, sta bila razvrščena v razred kakovostno vino ZGP.
SADJARSTVO
V okviru šolskih sadovnjakov v skupni površini 1,12 ha obdelujemo 0,75 ha ekstenzivnega sadovnjaka ter 0,37 intenzivnega sadovnjaka, jablan in hrušk. V ekološko travniškem sadovnjaku ohranjamo stare sorte: Jonatan, Bobovec, Harbertova Reneta, Kanadka, Krivopecelj, Boskopski kosmač, Črna cepika, Damasonski kosmač, Dolenjska voščenka, Šampanjska reneta, Štajerski mošancelj, Rdeča škrbotavka, Ovčji nos. V intenzivnem sadovnjaku pa gojimo novejše sorte in sicer: Elstar, Jonagold, Zlati delišes, Idared, Gala, Mutsu, Summerred, Braeburn, Res elstar, Julyred, Jerseymac, Carjevič, Fuji, Rdeči boskop, Melrose.
Od starih hrušk, ki so v ekološko travniškem sadovnjaku je še vedno ohranjena sorta Tepka, v intenzivnem sadovnjaku pa sorte Viljamovka, Fetelova, Hardijeva in Krasanka. Dijaki sodelujejo pri vseh delih v sadovnjaku, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko obiramo in okušamo kakovostne pridelke. Jabolka porabimo za učno kuhinjo ter za predelavo v jabolčni sok. Prav tako sušimo jabolčne in hruškove krhlje, ki jih imamo za lastno uporabo.
