PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
srednje strokovno izobraževanje (4-letni program)
Izobraževanje traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Izobraževalni program je ovrednoten z 240 kreditnimi točkami.
Povezava do predmetnika.
CILJI PROGRAMA
Dijaki se v času šolanja naučijo:
- povezovati teoretična in praktična znanja za kvalitetno opravljanje delovnih nalog v kmetijstvu,
- pridelati zdravo in kakovostno hrano,
- načrtovati in strokovno opravljati delo v vseh panogah kmetijske proizvodnje (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo …),
- načrtovati, voditi in spremljati dela v kmetijski proizvodnji s pomočjo IKT,
- tržiti kmetijske proizvode,
- razvijati podjetniško razmišljanje,
- izvajati dela v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zagotavljanja kakovosti in varstva pri delu,
- varovati okolje,
- varno uporabljati in upravljati kmetijsko mehanizacijo …
V sklopu odprtega kurikula izvajamo različne strokovne module, kot so:
- Reja prežvekovalcev,
- Reja neprežvekovalcev,
- Upravljanje kmetijske mehanizacije,
- Osnove ekološkega kmetovanja,
- Zelenjadarstvo,
- Dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
- Predelava organskih odpadkov in čiščenje voda.
V okviru interesnih dejavnosti za dijake organiziramo športne, kulturne in naravoslovne dneve, projektne dneve strokovne ekskurzije in druge dejavnosti, ki so povezane s stroko in prostočasnimi aktivnostmi dijakov. Dijaki lahko sodelujejo na različnih tekmovanjih za srednješolce, kot so Ekokviz za srednje šole, Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, tekmovanja iz znanja matematike in logike: Matematika, Logika, Logična pošast, Razvedrilna matematika, Matemček, Strogo zaupno, tekmovanje iz fizike Čmrlj, angleščine, zgodovine, slovenščine (Cankarjevo tekmovanje) …
ZAKLJUČEK ŠOLANJA
Dijaki šolanje zaključijo s poklicno maturo, ki obsega 4 izpitne enote:
OBVEZNI DEL:
- pisni in ustni izpit iz slovenščine,
- pisni in ustni izpit iz kmetijstva,
IZBIRNI DEL:
- pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
- izdelek oz. storitev in zagovor.
Po uspešno opravljeni poklicni maturi dijaki pridobijo strokovni naziv kmetijsko-podjetniški tehnik. Po uspešnem zaključku izobraževanja, se dijaki lahko zaposlijo ali nadaljujejo šolanje.
MOŽNOSTI ZAPOSLITVE
- doma na kmetijah,
- v kmetijsko proizvodnih obratih (poljedelstvo, farme, plantaže …),
- v kmetijsko predelovalnih podjetjih,
- kmetijskih zadrugah, zavodih, inštitutih,
- v prodajalnah s kmetijskim materialom.
NADALJEVANJE IZOBRAŽEVANJA
Po uspešno opravljeni poklicni maturi lahko dijaki nadaljujejo izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah oz. fakultetah. Če se odločijo za opravljanje dodatnega 5. maturitetnega predmeta, pa lahko nadaljujejo šolanje tudi na nekaterih univerzitetnih programih.
POGOJI ZA VPIS
V izobraževalni program Kmetijsko-podjetniški tehnik SSI se lahko vpišejo tisti, ki so:
- uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje ali
- uspešno zaključili nižje poklicno izobraževanje ali
- uspešno zaključili enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih.
KRATEK OPIS NEKATERIH STROKOVNIH MODULOV
Skoraj vsi strokovno-teoretični moduli se izvajajo kot teoretični in praktični pouk, pri nekaterih modulih tudi laboratorijske vaje. Teoretični pouk se izvaja v učilnicah, praktični pouk pa na šolskem posestvu in deloma na izbranih kmetijah.
KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO
Modul KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO dijakom daje osnovna znanja na področju kmetijske pridelave in reje. Na osnovi znanj pridobljenih pri tem modulu, dijaki nadgrajujejo znanje pri vseh ostalih strokovnih modulih. Dijaki pri tem modulu spoznajo gospodarski pomen kmetijske pridelave, osnove kmetijske pridelave v vseh panogah rastlinske proizvodnje, reje živali in kmetijsko mehanizacijo. Seznanijo se z vplivom dejavnikov okolja na rast in razvoj rastlin. Poznajo gnojila in njihovo uporabo. Znajo izbrati najprimernejšo kmetijsko kulturo in vrsto živali, spremljajo kmetijsko pridelavo in rejo. Pri načrtovanju in organizaciji dela upoštevajo trenutne ekonomske in družbene dejavnike ter se naučijo upoštevati ukrepe za varno opravljanje del, še zlasti pri rabi kmetijske mehanizacije.
TRAJNOSTNI RAZVOJ
Modul TRAJNOSTNI RAZVOJ dijake nauči temeljnih načel trajnostnega razvoja, varovanja okolja in naravnih ekosistemov. Pri svojem delu se naučijo upoštevati temeljna načela ekologije, prepoznavajo prostorske vire ter razumejo vzroke in posledice človekovega poseganja v prostor. Naučijo se varovati naravno in kulturno dediščino. Poznajo možnosti in prednosti uporabe alternativnih virov energije in izvajajo osnovne ukrepe na področju varovanja okolja.
VARSTVO RASTLIN
VARSTVO RASTLIN ima v sodobnem kmetijstvu pomembno vlogo. Dijaki spoznavajo škodljive organizme in se naučijo varovati rastline in okolje. Naučijo se načrtovati in organizirati varstvo rastlin, izvajati posredne in neposredne metode varstva rastlin ter izbirati ustrezna fitofarmacevtska sredstva. Seznanijo se tako z biotičnimi in mehanskimi metodami varstva rastlin kot tudi s sodobnimi napravami za varstvo rastlin in izvajati dela ob upoštevanju načel varnosti in zdravja pri delu.
VODENJE DEL NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU
VODENJE DEL NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU je eden izmed maturitetnih predmetov, ki vključuje znanja praktično vseh strokovno teoretičnih modulov. Dijaki se naučijo načrtovati dela na v gospodarstvu, načrtovati racionalno rabo energije, materiala in časa. Znajo voditi in nadzirati dela na kmetijskem gospodarstvu ter kontrolirati rezultate dela in načrtovati izboljšave. Naučijo se voditi proizvodne in tehnološke evidence, komunicirati s sodelavci in strankami, razvijati strokovno in poklicno odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu ter varovati zdravje in okolje.
PRODAJA IN SVETOVANJE V KMETIJSTVU
Tudi PRODAJA IN SVETOVANJE V KMETIJSTVU je eden izmed maturitetnih modulov. Dijaki se naučijo strokovno komunicirati s sodelavci, dobavitelji in kupci ter znajo prevzeti, preveriti in skladiščiti kemikalije, kmetijske pridelke in izdelke. Znajo svetovati kupcem pri nabavi in uporabi sredstev za varstvo rastlin, semenskega blaga in sadilnega materiala, pri nabavi domačih živali in krme ter pri nabavi in uporabi kmetijskih strojev, opreme, naprav in orodij. Naučijo se razvijati ustvarjalno mišljenje in sposobnost reševanja problemov na delovnem mestu ter varovati zdravje in okolje.
PRIDELAVA KRME
V okviru modula PRIDELAVA KRME se dijaki naučijo pridelave krme na njivah in na travinju. Načrtujejo pridelavo in izbirajo vrste in sorte krmnih rastlin, ki ustrezajo potrebam kmetijskega gospodarstva in vrsti živali, ki jih redijo. Zanjo oskrbovati travne in pašne površine ter opraviti spravilo in skladiščenje krme.
NAPRAVA TRAJNEGA NASADA
Pri modulu NAPRAVA TRAJNEGA NASADA dijaki spoznajo organografijo sadnih rastlin in vinske trte ter načine razmnoževanja sadnih rastlin in vinske trte.Naučijo se izvesti nekaj osnovnih načinov cepljenja. Znajo pripraviti teren in zasaditi sadovnjak ali vinograd po sadilnem načrtu. Izvajajo oskrbo tal v sadovnjaku ali vinogradu in pri tem znajo izbrati in uporabiti ustrezno mehanizacijo ob upoštevanju načel varnega dela. Pridobljena znanja tega modula so osnova za nadgrajevanje znanj izbirnih modulov PRIDELAVA SADJA ter PRIDELAVA INPREDELAVA GROZDJA.
Vsebine s področja živinoreje izvajamo v dveh modulih, to sta REJA PREŽVEKOVALCEV in REJA
NEPREŽVEKOVALCEV.
Dijaki spoznajo pasme, znajo identificirati, registrirati in oceniti živali ter spremljati proizvodne parametre za namen izvajanja selekcije. Poznajo anatomijo, fiziologijo prebavil in prebavnih procesov pri prežvekovalcih in neprežvekovalcih. Ločijo med ocenami energijske vrednosti krmil, prebavljivostjo krme in vrednotenjem beljakovin v krmi. Vzorčijo in ocenijo krmo, poznajo splošnapravila krmljenja (osnovni krmni obrok, zaporedje krmil, pogostnost krmljenja, vrste krme in izračunajo obrok). Upoštevajo pravila in normative pri krmljenju, izračunajo obrok za posamezne kategorije prašičev in krmno mešanico. Poznajo in načrtujejo reprodukcijo in izvajanje selekcije. Poznajo zoohigienske normative reje in načrtovanja hleva ob upoštevanju veljavne zakonodaje.